Pokol v Katinskem gozdu



Katinski pokol, znan tudi kot Pokol v Katinskem gozdu ,po poljsko Zbrodnia Katyńska (Katinski zločin), je bil množičen poboj več tisoč poljskih častnikov, podčastnikov, policistov, intelektualcev in vojnih ujetnikov, ki ga je zakrivila sovjetska NKVD na pobudo Lavrentija Berije, takratnega vodje NKVDja. Berija je predlagal usmrtitev vseh častnikov Poljskih oboroženih sil, predolg pa je sprejel celoten Sovjetski političen biro s Stalinom na čelu. število žrtev Katinskega pokola naj bi bilo približno 22,000.

Nemška vojska je leta 1943 odkrila v Katinskem gozdu približno 4,100 trupel. Sestavljena je bila Evropska komisija dvanajstih forenzičnih strokovnjakov iz Belgije, Bolgarije, Danske, Finske, Francije, Italije, Hrvaške, Nizozemske, Romunije, Švedske, Slovaške in Madžarske, ki je preverila starost trupel ter način smrti, je iz svojih raziskav dokazala, da so za poboje odgovorni Sovjeti.

Lažne obtožbe .

Sovjeti so po ponovnem zavzetju tega območja hoteli za poboje okriviti Nemce,kar so poskušali tudi na Nurnberških procesih, vendar pa jim tega ni uspelo dokazati. .

Po vojni .

Na Poljskem so prosovjetske oblasti ta zločin zakrivale in cenzurirale vsako informacijo, ki bi lahko razkrila resnico o tem dogodku. Katin je bil v Ljudski republiki Poljski, kjer je bila cenzura zelo močna prepovedana tema. Znašel se je tudi v Črni knjigi cenzure, s katero so si oblasti pomagale v nadzorovanju medijev in akademskih ustanov. Katinski pokol je bil strogo prepovedana tema, vsaka omemba zločina je imela lahko resne posledice. Konec 70. Let prejšnjega stoletja pa so razne demokratične nevladne organizacije, kot npr. Odbor za obrambo delavcev (Komitet Obrony Robotników) in Leteča univerza ( Uniwersytet Latający), kljub cenzuri začele govoriti o Katinu, zaradi česar so bili njihovi člani velikokrat izpostavljeni represiji ter pretepeni, aretirani in priprti..

Poljski sindikat Solidarnost je leta 1981 postavil spomenik žrtvam Katinskega pokola, na katerem je pisalo le ˝Katin 1940˝. Kmalu zatem so oblasti zaplenile spomenik in na njegovo mesto postavile nov spomenik z novim napisom : ˝Poljskim vojakom, žrtvam Hitlerjevega fašizma, ki počivajo v katinski zemlji˝. Križe, ki so bili vsakega leta na dan vernih duš postavljeni na pokopališču Powazki ,ter na drugih krajih, so oblasti vneto odstranjevale do padca komunizma leta 1989, saj je bil v komunistični Poljski Katin stroga tabu tema. .

Pokol katinskega gozda .

Prve novice o pokolu v katinskem gozdu so se pojavile aprila 1943, ko so Nemci zavzeli to območje in odkrili množično grobišče 4,500 poljskih vojakov. Odkritje v katinskem gozdu je močno osramotilo sovjetske oblasti v Moskvi..

Na nemške trditve, da je za poboje odgovorna sovjetska tajna policija, so se komunisti odzvali z nasprotnimi trditvami, da naj bi bili za poboj odgovorni Nemci sami. Ker so bili Sovjeti na strani zavezniških sil v vojni proti Nemčiji, ni nobena od zavezniških držav sprejela nemške verzije dogodka, kljub temu pa je kasneje, v času hladne vojne, postala tudi sovjetska verzija vprašljiva..

.

Na Radiu Berlin so 13. Aprila, 1943 prvi poročali o dogodkih v Katinskem gozdu: ˝Dobili smo poročilo iz Smolenjskega, kjer so domačini nemškim oblastem omenili kraj kjer naj bi Sovjeti usmrtili 10,000 poljskih častnikov. Nemške oblasti so sprožile preiskavo, ter na kraju oddaljenem 12 kilometrov od Smolenska naletele na grozljivo odkritje.˝.

Nemci so našli 28 metrov dolg in 16 metrov širok jarek v katerem je bilo nakopičenih 3000 trupel. Vsa trupla so bila v vojaških uniformah, nekatera zvezana, vsa pa ustreljena v tilnik. Nemci so pričakovali, da bodo odkrili 10,000 trupel ( zato so to število objavili na radiu), vendar pa je bilo končno število trupel 4,500. Nemci so trdili, da so trupla dobro ohranjena in so celo prepoznali generala Smoravinskega kot eno izmed žrtev..

Zavezniki pa so imeli dvome glede teh informacij, saj jih je objavilo Goebbelsovo propagandno ministrstvo. Komunisti so Januarja 1943 z zmago nad Nemci v Stalingradu obrnili potek vojne. Churchill je pomen te zmage nadvse poudarjal in slavil, zato je postala vsaka kritika Sovjetov nesprejemljiva. Tako je v zavezniških državah postala bolj sprejemljiva sovjetska verzija dogodka, da so Nemci odgovorni za poboje..

Kaj se je zares zgodilo v Katinskem gozdu

Ob nemškem ˝blitzkrieg˝ napadu na Poljsko leta 1939, je imela Poljska velike izgube. V skladu z paktom Molotov-Ribbentrop je 17. septembra tudi Sovjetska Zveza napadla Poljsko (zanimivo, da tudi tokrat niso Angleži in Francozi zaradi solidarnosti s Poljsko napovedali vojne).

Komunisti so takoj pozvali poljske vojake naj vstanejo proti svojim častnikom in političnim voditeljem, saj naj bi bili prav ti krivi, da je dežela v vojni. Rdeča armada je zajela te častnike in višje podčastnike, ter jih poslalav Rusijo, kjer so bili nameščeni v tri različna taborišča: Kozelsk, Starobelsk, Ostaškov. V Kozelskem so bili poleg častnikov zaprti tudi univerzitetni profesorji, kirurgi, zdravniki, odvetniki in tudi ženska zapornica Janina Lewandowski, katere truplo so našli v Katinu oblečeno v uniformo poljskih zračnih sil. V taborišču Ostaškov so bili zaprti častniki, poleg njih pa tudi razni Poljaki, ki naj bi bili buržuji, v Starobelsku pa so bili zaprti le častniki poljske vojske.

Komunisti so na začetku nameravali Poljake iz vseh treh taborišč ˝prevzgojiti˝, vendar pa so bili v tem neuspešni. V taboriščih je bilo prepovedano moliti, kar je bil za Poljake kot rimokatolike velik udarec , ter so molili skrivaj kljub prepovedi. Zaradi takšnih prepovedi ni nobeden izmed zapornikov hotel sprejeti sovjetski način življenja. Zarubin, brigadir sovjetske tajne policije, ki je bil zadolžen za to ˝prevzgojitev˝, je najverjetneje poslal v Moskvo svoje poročilo o neuspehu, saj je kmalu zatem prispel v taborišča tudi polkovnik sovjetske tajne policije in takoj zatem so bile skupine zapornikov iz taborišča odpeljane na neznano lokacijo.

Aprila, leta 1940 so bila istočasno vsa tri taborišča izpraznjena. Nemci so Junija, 1941 začeli z operacijo Barbarossa, invazijo na Sovjetsko zvezo. Nemška vojska je pometla z Sovjeti ter prodrla globoko v Rusijo,.Stalin se je ustrašil poraza rdeče armade in je zato izdal ukaz s katerim je pomilostil vsakega + poljskega zapornika, ki se je bil pripravljen boriti proti Nemčiji. Tako so 14. avgusta Poljaki in Sovjeti podpisali vojaški dogovor.

Vendar pa nihče izmed Sovjetov ni znal razložiti kaj se je zgodilo z poljskimi častniki iz Kozelskega, Starobelskega in Ostaškovega. Sam Winston Churchill je takrat pisal o tej situaciji, ki da je velika sramota za sovjetske oblasti.

Poljska vlada v izgnanstvu, ki je našla zatočišče v Londonu je bila zelo zaskrbljena zaradi dejstva, da Sovjeti ne znajo razložiti kam so izginili ti ljudje. Stalin je dal dva odgovora, najprej je trdil, da so ti zaporniki pobegnili v Mančurijo, oblasti v Moskvi( torej zopet Stalin)pa so trdile, da so območje kjer so bili Poljaki zaprti zavzeli Nemci v svojem napadu junija 1941 in da lahko zato edino Nemci vedo kaj se je zgodilo s temi zaporniki. To je postal kasneje standarden odgovor Sovjetov na vsa vprašanja glede izginotja poljskih zapornikov. Vso odgovornost so prenesli na Nemce.

Prebivalstvo, ki je živelo v okolici Katinskega gozda pa je vedelo, da tajna policija na tem področju izvršuje usmrtitve vseh, ki se jih je Stalinova vlada hotela znebiti. Leta 1929 so bile na tem področju zgrajene kolibe, obkrožene z bodečo žico in oboroženimi stražarji, kasneje pa so začeli okoli patrolirati tudi stražarji s psi, ki so preprečevali pristop domačinom.

Leta 1924, ko so Nemci zavzeli Smolensk pa je bilo to območje prvič odprto za javnost. Poljaki iz nemške inženirske organizacije Todd, ki so prišli, da bi pregledali območje in zbrali vse še vedno uporabne ostanke sovjetske vojske so odkrili truplo poljskega častnika, ki je bil kasneje pokopan z vsemi vojaškimi častmi. Kmalu zatem je prišla zima in zaradi zmrznjenih tal ni bilo nobenih novih odkritij do pomladi leta 1943, ko je nemškim oblastem pristopil ruski kmet po imenu Ivan Krivozertzev potem, ko je v časopisu prebral članek o generalu Sikorskem in zvedel za iskanje izgubljenih poljskih častnikov. Njegovo pričevanje iz leta 1940 je bilo zelo zanimivo.

Ivan je govoril o vagonih z zakritimi okni, ki so v tem času prihajali na železniško postajo Smolensk ter o zapornikih, ki so jih z vagonov premeščali v zaporniška vozila. Poleg tega je videl tudi običajne zapornike, ki so jih v tovornjakih vozili iz Smolenska opremljene z lopatami in cepini. Trdil je, da bodo v Katinu našli poljske častnike. Nemške oblasti so poslale raziskovalno odpravo, ki je v gozdu našla gomile na katerih so rastla mlada drevesa, po velikosti sodeč posajena prav aprila 1940. Ko so Nemci razkopali gomile so našli trupla v vojaških uniformah z rokami zvezanimi za hrbtom in ustreljena v tilnik. Poleg tega so našli tudi trupla ruskih civilistov, prav tako ustreljena in zakopana že pred letom 1940. Glede na način usmrtitev teh Rusov in Poljakov so Nemci ustanovili, da je za vsemi umori ista organizacija. Izkopali so 4,500 trupel zapornikov iz taborišča Kozelsk. Kam so izginili zaporniki iz ostalih dveh taborišč pa še vedno nihče ni vedel. 14. aprila leta 1943 so sovjetske oblasti podale uradno izjavo v kateri so trdile, da so bili zaporniki na območju Smolenska, kjer so delali v izgradnji cest. Ker jih ni bilo mogoče evakuirati naj bi padli v nemške roke. Oblast v Moskvi je torej trdila, da so Nemci pobili zapornike in kasneje lagali , da naj bi bili za poboje odgovorni Sovjeti.

Britanska vlada je tako aprila prek BBC javno izjavila, da Nemci lažejo in s tem sprejela komunistično razlago dogodka. Poljska vlada v izgnanstvu pa je kljub temu zahtevala neodvisno preiskavo pobojev, ki bi jo lahko opravila mednarodna organizacija Rdečega križa iz Švice. Nemci so se s tem strinjali, vendar pa sovjetske oblasti niso pristale na to, obenem pa so v Moskvi določile marionetno poljsko vlado.

Ko je Sovjetska zveza spet zavzela Katin se je zdelo, da je zadeva zaključena saj je bilo jasno, da Sovjeti ne bodo dovolili nikakršnih nadaljnjih preiskav glede teh pobojev. Poboji so bili omenjeni na Nurnberških procesih kot del obtožnice proti Goeringu, vendar pa dokazi, ki so jih predložili Sovjeti, niso bili sprejeti in Katin ni bil omenjen v končni obsodbi. Tako so so ti grozljivi poboji počasi utonili v pozabo.

Komunisti so sicer trdili, da naj bi Nemci zagrešili te poboje zatem, ko so bili poraženi pri Stalingradu, torej v časo, ko je bilo jasno da se Wehrmacht umika. Sledeči dokazi so bili predstavljeni: Nemci domnevno niso dovolili zunanjim strokovnjakom pregleda trupel in preiskave območja. Poljska komisija naj bi videla samo to, kar so ji bili pripravljeni pokazati Nemci. Bolgarski profesor Marko Markov je trdil, da je smel analizirati samo eno truplo, ter da iz analize ni mogel razbrati ali je bilo truplo res že tri leta zakopano, kot so trdili Nemci. V svojem poročilu je Markov opisal le trenutno stanje trupla ni pa podal nobenega zaključka kako se je znašlo v takšnem stanju. Rekel je tudi, da sta bila njemu in še drugim sedmim strokovnjakom dovoljena samo dva obiska prizorišča zločina in da je vsak obisk trajal le pol dneva. Vse skupaj naj bi ga spominjalo bolj na turističen izlet, je še dodal. Glede že omenjenih tri leta starih mladik dreves, posajenih na gomilah so Sovjeti trdili, da ni nobenih dokazov, da so bila ta drevesa posajena prav na gomilah, ter da bi jih Nemci lahko našli kjerkoli v gozdu in kasneje predstavili kot dokaz. Trdili so tudi, da so vsi najdeni metki proizvedeni v nemški tovarni Geko in da naj bi imeli le Nemci dostop do takšnih metkov.

Poboji v Katinskem gozdu so ostali skrivnost do leta 1990, ko so Ruske oblasti priznale, da je za poboje odgovorna Sovjetska tajna policija NKVD, ki je kasneje namenila veliko sredstev in časa za to, da bi poboje naprtila Nemcem.



Viri:

Metapedia

C. N. Trueman :"The Katyn Wood Massacre"