Rasa in etnična pripadnost





Tradicionalna definicija rase in narodne pripadnosti je povezana z biološkimi in sociološkimi faktorji. Rasa se nanaša na fizične karakteristike, kot so struktura kosti,kože in las ter na barvo oči. Etnična oz. narodna pripadnost pa se nanaša tudi na kulturne faktorje, ki vsebujejo nacionalnost, kulturno področje, prednike in jezik.

Narodna pripadnost se nanaša na raso v tem smislu, da so bile kulturne tradicije pred množično imigracijo in multikulturo povezane z raso. Rasa ustvari kulturo, zato je kultura produkt rase. Rasa ni družbeni konstrukt, temveč je družba in s tem tudi kultura produkt rase. Če multikultura, kot jo poznamo dandanes, ne bi obstajala potem naziv ˝narodna pripadnost˝ ne bi bil tako nejasen, saj bi ljudje razumeli, da je to samo podaljšek rasne identitete. Naši predniki niso nikoli imeli potrebe po razlikovanju med rasno in narodno pripadnostjo, saj so vedeli, da sta rasa in narodnost povezani ena z drugo. Šele dandanes, ko ne živimo več kot homogeni narodi in nas zastrupljajo z multi-rasno propagando, se ljudje sprašujejo o razlikah med tema dvema terminoma.

V družbi, ki jo uničuje s strani države vsiljen multikulturalizem, se narodna identiteta prebivalstva več ne povezuje s posamezno rasno identiteto, temveč postane povezana z multi-rasno identiteto, kjer lahko vsakdo izbira kaj bo bil. Musliman iz Afrike, ki živi v Britaniji se lahko na primer predstavlja kot Britanec, saj se je nova multikulturna definicija etnične in narodne pripadnosti spremenila tako, da bi ustrezala novi družbi in rasnim skupinam, ki jo sestavljajo. Zanj ni pomembno, da so njegove kulturne tradicije tuje Evropi, v tem primeru Britaniji, saj se je definicija narodne pripadnosti spremenila tako, da se vklaplja v multikulturne in multi-rasne cilje.

Ko slišimo Afričana, ki pravi, da je po narodnosti Britanec, se to nanaša na multikulturno interpretacijo narodne pripadnosti. To je tako kot bi šel Evropejec v Kenijo kjer bi oblečen v njihovo narodno nošnjo trdil, da je sedaj po narodnosti Kenijec. Kenijci bi se seveda takemu bedaku najprej smejali, zatem pa ga izgnali iz svoje dežele.

Multikulturalizem je vsiljen iz vrha vladajočih elit, v multikulturni družbi pa so dejstva o rasi in kulturi na novo opredeljena, da bi ustrezala trditvam globalistov, ki so ustvarili multikulturno družbo in zato ljudi spodbujajo, da bi doživljali in sprejemali svoj narod in kulturo samo kot del multi-rasne in multikulturne družbe in ne kot samostojno rasno homogeno skupino, ki vidi svojo kulturo kot produkt svoje rase in zato med njima ne dela razlik. Rasna homogenost ustvari kulturo in s tem tudi etnično in narodno identiteto ukoreninjeno v rasni homogenosti. Heterogena družba ustvari mešanico različnih ras in kultur, kjer ljudi spodbujajo, da se opredeljujejo kakorkoli jim ustreza. Azijec se lahko po narodnosti opredeljuje kot Nemec SAMO v multi-rasni družbi, ki izkrivlja resničen pomen etnične pripadnosti in narodnosti.

S tem se opredeljuje po multikulturni definiciji Nemca in ne po resnični rasni definiciji Nemca. Poleg tega bi sebe opisal tudi kot etničnega Kitajca saj se drži svojih lastnih kulturnih tradicij, ukoreninjenih v svoji rasni domovini. Torej lahko izbira in spreminja svojo narodno pripadnost glede na okolje v katerem se trenutno nahaja. Ko je med svojimi azijskimi prijatelji je etnično in rasno Kitajec, ko pa se opredeljuje po multikulturni definiciji narodnosti pa trdi, da je Nemec. Nemci pa po drugi strani seveda ne trdijo, da so etnični Kitajci samo zato, ker tu in tam jedo kitajsko hrano.

Nova multikulturna definicija etnične in narodne pripadnosti je proti interesom Evropejcev. Ta nova definicija je izkrivljena tako, da bi ustrezala, omogočila in pospešila rasno in kulturno uničenje Evrope. Nam kot nacionalistom ni treba uporabljati naziva etnična pripadnost, edini naziv, ki ga moramo uporabljati, ko zagovarjamo naše interese je rasa. Brez rasne dediščine ne bi bilo kulturne identitete ali tradicij, ki so edinstvene v različnih delih sveta. Etnične identitete se ne da kar prevzeti. Če gre Evropejec na Japonsko ne more trditi, da je zato etnični Japonec ali pa pričakovati, da bi ga tako obravnavali.

Na prvem mestu je rasa, šele zatem pride kot druga kultura in kot tretja, etnična pripadnost in identiteta. V multi-rasni družbi pa se lahko vsakdo, ne glede na to od kod prihaja, poistoveča z etnično identiteto, ki mu je najbolj všeč, tako da le ta izgubi smisel. Narodna pripadnost in etnična identiteta ima smisel in pomen samo, ko se povezuje z raso, ki jo je ustvarila.



Prevedeno iz www.smashculturalmarxism.com