Komunistična levica je mit in prevara, nacionalizem realnost narave



Komunistična levica vedno pridiga o enakosti in egalitarizmu ter nam govori kakšen bi moral biti popoln svet. Levičarski miti in fantazije se vrtijo okoli nekakšne utopije, ki jo lahko dosežemo, če bomo verjeli, da smo vsi enaki, da ni nobenih razlik med rasami ali med spoloma itd. Levičarji verjamejo, da bomo, če ukinemo meje in vsi postanemo ˝združena človeška rasa˝ dosegli to utopijo.

Nacionalisti pa se zavedajo, da svet preprosto ni takšen. Nismo vsi enaki, rase so različne, moški in ženske so različni, nekatere kulture so naprednejše od drugih, niso vse kulture enake, kulturni relativizem ne obstaja.

Nacionalisti vidijo svet kakršen je in vedo, da se neke mitske egalitaristične utopije ne da doseči, saj nam človeška narava in njena dejstva govorijo, da je svet v katerem začne prebivalstvo verjeti v laž o enakosti, ter zatem živi srečno do konca svojih dni lahko le pobožna želja.

Nacionalizem se zaveda , da obstaja resnična globalna raznolikost medtem, ko levica tega dejstva ne upošteva, ter se zavzema za poenotenje in enoličnost vsega človeštva. Komunistična levica temelji na nedosegljivih in zmotnih sanjah, nacionalizem pa na realnostih narave.

Levica govori o tem kakšen bi svet moral biti, mi nacionalisti pa pravimo, da svet pač je kakršen je ter, da se ga ne da spremeniti, zato moramo sprejeti naravne zakone, ne pa poskušati redefinirati narave in realnosti, da bi s tem dosegli nekakšen nemogoč popoln svet. Komunistična levica lahko poskuša spremeniti človeško naravo, da bi tako ustvarila novega ˝komunističnega človeka˝ in izkrivljati naravna dejstva, vendar pa narava ne bo tega nikoli dovolila. Prej ali slej bo narava zopet vzpostavila svoj naravni red stvari. Levičarji ta naravna dejstva označujejo kot ˝sovraštvo˝, ˝ rasizem˝, ˝nestrpnost˝ in ˝diskriminacijo˝. Vendar pa je prav mati narava najbolj sovražna, rasistična in netolerantna stvar na tem svetu, kar nam tudi vedno znova jasno kaže skozi svoja dejanja. Nobena količina lepo zvenečih besed, indoktrinacije, laži ali pobožnih želja ne bo nikoli ustvarila tako imenovane ˝komunistične utopije˝. Komunizem je bil že od svojih začetkov prevara.

Sanje o egalitaristični utopiji so vedno temeljile na laži. Od Karla Marxa in Komunističnega manifesta, do židovskih boljševikov in njihove revolucije, pa do Frankfurtske šole in transformacije marksizma, ki sedaj namesto na ekonomski, temelji na kulturni teoriji , vse je ena velika prevara. Vedno je šlo za tirane, ki prodajajo ljudstvom utopičen mit zato, da bi ljudje dopustili, da se njihovih narodov polastijo ti sionistični internacionalni prevaranti.

Kako se najbolje polastiti nadzora nad vsem svetom?

Ljudem obljubite popolno enakost, pravičnost, tolerantnost, raznolikost, svobodo in del bogastva, ter s temi obljubami osvojite množice, potem pa jih prepričate, da je trenuten sistem zatiralen. Tako bodo množice nasedle lažnim obljubam ter podprle prevarante. To je klasična ˝razdeli in zavladaj˝ taktika, ki se je ti večni prevaranti poslužujejo s pomočjo Heglove dialektike in jo uporabljajo tudi dandanes tako znotraj narodov, kot tudi na globalni ravni. Nedavni svetovni dogodki na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini so tipične manifestacije te sionistične taktike, ki jo že stoletja uspešno uporabljajo proti nam.

V primeru kulturnega marksizma vidimo uporabo takšne strategije v njihovih trditvah, da je bela evropska civilizacija zatiralna, rasistična, homofobična, seksistična, antisemitska in tako dalje ter, da se lahko to odpravi le, če se spremeni kultura, beli Evropejci pa postanejo manjšine v lastni domovini. Zato je treba vse manjšine, ne glede na to ali gre za rasne in verske manjšine ali pa za homoseksualce, naščuvati proti večinskem prebivalstvu. Preko nadzora medijev, politike, univerz in zabavne industrije jim uspeva širiti te laži med množice, ki potem prevarane pospešujejo svoje lastno uničenje. To je del tako imenovane ˝sionistične skupinske razvojne strategije˝.

Danes ima uporaba te strategije v Evropi uničujoč vpliv. Kulturni marksisti, ki verjamejo, da lahko ustvarijo svojo utopijo univerzalne enakosti, so identificirali in določili tarčo proti kateri hočejo naščuvati ljudi. Tarča pa so ljudje sami, tarča je beli heteroseksualen moški. Tako so beli evropski narodi s svojo identiteto, kulturo, vrednotami in tradicijami zamenjali kapitalističnega buržuja kot ˝zatiralca˝, vse uvožene ˝skupine diskriminiranih˝ pa so kot novi ˝razred zatiranih˝ zamenjale nezanesljivi evropski beli delavski razred, ki ni nasedel komunizmu in njegovim lažnim obljubam.

Komunisti so kapitalističen sistem označili za zatiralen, da bi izkoristili delavce kot revolucionarno silo prek katere bi pridobili oblast. Vendar pa je bil komunizem navadna prevara, saj so komunisti prejemali denar prav od ljudi za katere so trdili, da so ˝zatiralci˝. Židovski kapitalistični bankirji, kot sta bila Jacob Schiff in Max Warburg, so financirali komunizem, predvsem prek sionističnih skupinskih interesov v Rusiji, potem pa so hoteli iz Rusije razširiti to prevaro po vsej Evropi. To jim na koncu ni uspelo saj so delavci Evrope ostali zvesti svojim družinam in domovinam in niso sprejeli komunizma. Zato so se židovski marksisti Frankfurtske šole domislili nove strategije, in sicer spodkopati in uničiti kulturne institucije Evrope od znotraj, ter jih tako počasi privesti do komunističnega načina razmišljanja. Tega so se lotili s posluževanjem strategije italijanskega komunista Antonija Gramscija, ki je nasprotoval nasilni obliki komunizma in je namesto tega zagovarjal ˝dolgo pot skozi institucije˝. Gramsci je verjel, da bo komunizem, ki se uveljavlja s silo na koncu vedno propadel, saj nasilje vedno rodi odpor. Zato bi bil rezultat nasilnega komunizma vedno nasilen odpor, ki bi posledično tudi zrušil komunizem. Zato je Gramsci trdil, da je subverzija in indoktrinacija prek institucij veliko boljša pot, čeprav traja dlje.

Komunisti in kulturni marksisti so proti naravnem redu stvari, vendar vedo, da je naravni red prepreka, ki se je ne da premagati. Zato verjamejo, da lahko to mitsko utopijo dosežejo le, če ustvarijo ˝novega komunističnega človeka ˝ali pa ˝nov red stvari˝, nov način razmišljanja in videnja sveta. Z iskanjem tega nedosegljivega cilja so povzročili ogromno škode, vendar pa mati narava vedno na koncu spet vzpostavi naravni red. Na milijone ljudi je v iskanju te utopije, ter zaradi verovanja v njo izgubilo življenje. Komunizem ali kulturni marksizem je orodje židovske finančne elite in njihovih gojimskih služabnikov, s katerim uničujejo kulture in narode da bi jih lahko nadzorovali. Lahkovernim množicam prodajajo mit univerzalne enakosti, da bi le te opravljale umazano delo za sionistično elito in za njihov cilj, svetovno oblast. Strategija za uresničitev tega cilja je ustvarjanje sveta brez identitete, polnega potrošniških materialističnih robotov. Narodov z močno rasno in kulturno identiteto se ne da tako lahko nadzorovati, kar je razlog za napad na Evropske narode, ki so se nekoč dobro zavedali tujih sovražnikov in njihovih prevar kot je komunizem. Zato je bil edini način za uničenje in nadzor teh narodov subverzija. In točno to se je zgodilo v Evropi v 20. stoletju in se še vedno dogaja v 21. Stoletju.

Daleč od vsake oblike utopije, živimo danes v distopijski kulturno marksistični nočni mori.

Prevedeno iz www.smashculturalmarxism.com